keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

1.   Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, ponudnik storitve ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu ali varnejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, pod pogojem da ponudnik:

(a)	ne spreminja informacij;

(b)	izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

(c)	upošteva pravila o posodabljanju informacij, določena na način, ki je splošno priznan in uporabljen v industriji;

(d)	za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane in v industriji uporabljene tehnologije ter

(e)

hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je shranil, takoj ko je dejansko obveščen, da so bile informacije na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjene iz omrežja ali da je bil dostop do njih onemogočen ali da je pravosodni ali upravni organ odredil tako odstranitev ali onemogočanje.

2.   Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom države članice od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

1.   Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, ponudnik storitve ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, pod pogojem da ponudnik:

(a)	dejansko ne ve za nezakonito dejavnost ali nezakonito vsebino in mu v zvezi z odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali nezakonito vsebino, ali

(b)	takoj ko za to izve hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do nezakonite vsebine.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja, kadar prejemnik storitve ukrepa na podlagi pooblastila ali pod nadzorom ponudnika.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, kadar taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da bi povprečen potrošnik lahko menil, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.

4.   Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom države članice od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

1.   Države članice določijo enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzor ponudnikov posredniških storitev in izvrševanje te uredbe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).

2.   Države članice enega od pristojnih organov imenujejo za svojega koordinatorja digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev je pristojen za vse zadeve v zvezi z nadzorom in izvrševanjem te uredbe v posamezni državi članici, razen če ni zadevna država članica nekaterih specifičnih nalog ali sektorjev dodelila drugim pristojnim organom. V vsakem primeru je koordinator digitalnih storitev pristojen za zagotavljanje usklajevanja na nacionalni ravni v zvezi z navedenimi zadevami ter za prispevanje k učinkovitemu in doslednemu nadzoru in izvrševanju te uredbe po vsej Uniji.

V ta namen koordinatorji digitalnih storitev sodelujejo med seboj, z drugimi nacionalnimi pristojnimi organi, Odborom in Komisijo, in to brez poseganja v možnost držav članic, da zagotovijo mehanizme sodelovanja in redne izmenjave stališč med koordinatorjem digitalnih storitev in drugimi nacionalnimi organi, kadar je to ustrezno za opravljanje njihovih posameznih nalog.

Kadar država članica poleg koordinatorja digitalnih storitev imenuje enega ali več pristojnih organov, zagotovi, da so naloge navedenih organov in koordinatorja digitalnih storitev jasno opredeljene ter da pri njihovem opravljanju tesno in učinkovito sodelujejo.

3.   Države članice imenujejo koordinatorje digitalnih storitev do 17. februarja 2024.

Države članice javno objavijo, Komisiji in Odboru pa sporočijo ime svojega pristojnega organa, določenega za koordinatorja digitalnih storitev, ter informacije o tem, kako je mogoče vzpostaviti stik z njim. Zadevna država članica Komisiji in Odboru sporoči imena drugih pristojnih organov iz odstavka 2 in njihove zadevne naloge.

4.   Določbe iz členov 50, 51 in 56, ki se uporabljajo za koordinatorje digitalnih storitev, se uporabljajo tudi za vse druge pristojne organe, ki jih države članice imenujejo v na podlagi odstavka 1 tega člena.